Brezno.si
Oh, ta neprijetna driska! O njej govorimo takrat, ko se spremeni konsistenca blata, pride tudi do pogostejšega odvajanja ter povečane količine blata. Drisko ponavadi spremlja še občutek bolečine in zvijanja v trebuhu, da o strahu, da bomo pravočasno prišli do stranišča, sploh ne govorimo.
Driska je torej posledica pospešenega prehajanja vsebine skozi črevesje, zaradi česar nas pogosteje tišči na blato. Poznamo dve vrsti driske: o akutni govorimo takrat, ko traja manj kot 14 dni, o kronični pa takrat, ko traja več kot mesec dni.
Driska je ponavadi simptom, do katerega lahko pride zaradi različnih vzrokov. Sem sodijo okužbe z mikroorganizmi (bakterije, virusi, paraziti) in preobčutljivost na določeno vrsto hrane (gluten, mleko, …). Driska je lahko tudi posledica stranskih učinkov zdravil ali simptom določenih bolezni, na primer Crohnove bolezni. Pogosta je še potovalna driska.
Kaj za zaustavitev driske lahko naredite sami?
Najprej morate poskrbeti za to, da boste nadomestili vso izgubljeno tekočino. Driska lahko namreč povzroča dehidracijo. Zaradi tega se hranilne snovi v črevesju slabše vsrkavajo, organizem pa postane izčrpan. Priporočamo pitje glukozno-elektrolitskih pripravkov ali nesladkanega čaja.
Posezite po probiotikih, saj so zelo učinkoviti pri preprečevanju ter zaustavljanju driske. Probiotiki vsebujejo posebne dobre bakterije, ki naravno živijo v človeški črevesni flori. Tako pomagajo vzpostaviti ravnotežje med slabimi in dobrimi bakterijami. Priporočamo vam, da jih jemljete predvsem takrat, ko driska nastane zaradi jemanja antibiotikov. Vzeti jih morate tri ure po zaužitju antibiotika, le tako bodo lahko učinkovito delovali.
Naredite prehranjevalni post. Med drisko se odpovejte mleku in mlečnim izdelkom, kar pa ne velja za jogurt, ki vsebuje mlečnokislinske bakterije. Izogibajte se sladkorju, začinjeni in mastni hrani. Jejte čim več prehranskih vlaknin: prepečenec ter nastrgana in porjavela jabolka ali pretlačeno zelenjavno kašo.
Posežete lahko tudi po aktivnem oglju, vendar ga ne smete jemati skupaj z drugimi zdravili. Glede jemanja oglja in drugih zdravil se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Potem so tu še pripravki naših babic, kamor štejemo na primer zdravilne rastline, kot so čajevec, borovnica, hrastova skorja in robida.
Kdaj je zaradi driske potrebno obiskati zdravnika?
Na zdravniško pomoč se obrnite v primeru, da se stanje kljub samopomoči nikakor ne izboljša ali se celo poslabša. Prav tako se posvetujte z zdravnikom v primeru, da se v blatu pojavlja kri, če imate hude krče ali bruhate.
Vzroki za drisko so zelo raznoliki, zato zdravljenje poteka različno. Predvsem bo zdravnik poskušal nadomestiti izgubljeno tekočino in minerale, tako da vam bo dal infuzijo. Odpravil bo tudi bolečino, zvišano telesno temperaturo ter preprečil nadaljnje krvavitve.
